Wikipedija - Zadnje spremembe [sl]

Svetosavje

2026-06-01T20:50:18Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:50, 1. junij 2026
(2 vmesni redakciji istega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 40:		Vrstica 40:

	== Zunanje povezave ==		== Zunanje povezave ==
	{{Kategorija v ~~zbirki~~}}		{{Kategorija v Zbirki}}
	{{~~ikona en~~}		{{Wikivir}}

	;{{ikona sr}}		;{{ikona sr}}
Vrstica 55:		Vrstica 55:
	{{normativna kontrola}}		{{normativna kontrola}}

	[[Kategorija:Srbska pravoslavna ~~Cerkev~~]]		[[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]]
	[[Kategorija:Krščanstvo]]		[[Kategorija:Krščanstvo]]

Predloga:Svetniki (tabela)

2026-06-01T20:46:26Z

prilagoditev za podporo Predloge:Sv

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:46, 1. junij 2026
Vrstica 1:		Vrstica 1:
			{{Statično številčenje vrstic}}
	{{Sticky header}}		{{Sticky header}}
	{\| class="wikitable sortable sticky-header" style="text-align:center;" width=100%		{\| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center;" width=100%
	! width=1% \| #
	! width=5% \| Slika		! width=5% \| Slika
	! width=15% \| Ime		! width=15% \| Ime
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	! width=16% \| Služba		! width=16% \| Služba
	! width=16% \| Pokopan		! width=16% \| Pokopan
	! width=25% \| <small>[[Božji služabnik]], [[Častitljivi Božji služabnik\|Častitljivi]],<br>[[Beatifikacija\|Blaženi]], [[Svetnik]]</small>		! width=25% colspan=2 \| <small>[[Božji služabnik]], [[Častitljivi Božji služabnik\|Častitljivi]],<br>[[Beatifikacija\|Blaženi]], [[Svetnik]]</small>
	! width=7% \| [[God]]<noinclude>		! width=7% \| [[God]]<noinclude>

Svetosavje

2026-06-01T20:44:57Z

Nacionalistična usmeritev

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:44, 1. junij 2026
(3 vmesne redakcije istega uporabnika niso prikazane)
Vrstica 28:		Vrstica 28:
	Dandanes je zelo prisotno krčenje svetosavja zgolj na nacionalno-politično ideologijo takorekoč brez globlje duhovne vsebine. Najpogostejše ga razumevajo in udejanjajo kot velesrbski nacionalizem kot orodje določenih desničarskih strank in organizacij za doseganje svojih nacionalističnih ciljev.		Dandanes je zelo prisotno krčenje svetosavja zgolj na nacionalno-politično ideologijo takorekoč brez globlje duhovne vsebine. Najpogostejše ga razumevajo in udejanjajo kot velesrbski nacionalizem kot orodje določenih desničarskih strank in organizacij za doseganje svojih nacionalističnih ciljev.

	Danes neredki smatrajo svetosavje za skrajno desničarsko politično ideologijo, spoj srbskega nacionalizma in klerikalizma, takoimenoveni svetosavski nacionalizem, ki pa ni daleč od klerofašizma. Nekatera tovrstna gibanja, stranke ali organizacije se pogostoma istovetijo s svetosavjem: ''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' itd.<ref>''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' – ''Domovinsko gibaanje Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Srbska vrata''</ref>~~identificirajo~~ ~~kot~~ ~~svetosavske~~, ~~kot~~ so ~~Patriotično~~ ~~gibanje~~ ~~Obraz~~, ~~Sveti~~ ~~Justin~~, ~~Dveri~~ ~~srpska~~ ~~itd~~.		Danes neredki smatrajo svetosavje za skrajno desničarsko politično ideologijo, spoj srbskega nacionalizma in klerikalizma, takoimenoveni svetosavski nacionalizem, ki pa ni daleč od klerofašizma. Nekatera tovrstna gibanja, stranke ali organizacije se pogostoma istovetijo s svetosavjem: ''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' itd.<ref>''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' – ''Domovinsko gibaanje Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Srbska vrata''</ref>, a da v resnici nimajo nobene zveze s sv. Savom ali sploh s kakim krščanskim svetnikom, ampak jih vodi brezbožni velesrbski liberalni nacionalizem [[Svetozar Marković\|Svetozarja Markovića]], ki črpa hrano tudi iz rusofilstva; nekateri to nezdravo stanje imenujejo lažno srbstvo in lažno rusofilstvo, ker pravzaprav služi oblastem za surovo dušenje [[človekove pravice\|človekovih pravic]] in onemogoča zdravo ter iskreno politično in versko izražanje in delovanje.<ref>{{cite web\|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/\|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo\|publisher=Okvir\|author=\|place=\|language=sr\|date=4. avgust 2022\|accessdate=1. junij 2026}}</ref>

	Po besedah Jovana Bajforda pripadnike svetosavja dolžijo narodnostne nestrpnosti zlasti do bivših jugoslovanskih narodov, ki vodi tako daleč, da nekaterih narodov niti ne priznavajo, kot so na primer [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]] in [[Makedonci]], kar je imelo hude posledice zlasti med [[Razpad Jugoslavije\|Razpadanjem Jugoslavije]], kjer so tovrstne polvojaške tolpe opravljale „etnično čišćenje“ s stotisoči mrtvih in milijoni izgnanih iz njihovih pradavnih domov. Poleg tega jim očitajo tudi versko izključevanje, nestrpnost in sovraštvo do drugovercev kot katoličanov ali raznih protestantskih ločin, zlasti pa [[antisemitizem]].~~[7]~~ <ref name="Kanonizacija">{{Cite web \|title=Kanonizacija "proroka" antisemitizma \|url=http://www.pescanik.net/content/view/995/129/ \|access-date=~~2012-05-~~14 \|archivedate=~~2010-05-~~26 \|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100526121148/http://www.pescanik.net/content/view/995/129 ~~\|deadurl=yes~~ }}</ref> Take nekrščanske poglede zastopa zlasti nedavno kanonizirani srbski svetnik [[Nikolaj Velimirović]]. V svoji knjigi ''„Kroz tamnički prozor“'' (''„Skozi zaporniško okno“''), ki jo je napisal med svojim zaprtjem v koncentracijskem taborišču Dachau, obtožuje za vojno in vse drug sodobne ~~hudihe~~ „vse nekrščanske ideologije Evrope, kot so: demokracija, komunizem, socializem, ateizem in verska strpnost“. V osnovi vseh teh pojavov zelo različnih ideoloških smeri vidi judovsko dejavnost.~~[8][9]~~ <ref>Velimirović. Nikolaj. ''„'''O Jevrejima'''“'' u: ''Reči srpskom narodu kroz tamnički prozor (iz logora Dahau)''., IHTUS-Hrišćanska knjiga., Beograd 2000 (str. 193-194)</ref><ref>[http://www.svetosavlje.org/biblioteka/vlNikolaj/KrozTamnickiProzor/Nikolaj070277.htm www.svetosavlje.org VLADIKA NIKOLAJ: KROZ TAMNIČKI PROZOR]</ref>		Po besedah Jovana Bajforda pripadnike svetosavja dolžijo narodnostne nestrpnosti zlasti do bivših jugoslovanskih narodov, ki vodi tako daleč, da nekaterih narodov niti ne priznavajo, kot so na primer [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]] in [[Makedonci]], kar je imelo hude posledice zlasti med [[Razpad Jugoslavije\|Razpadanjem Jugoslavije]], kjer so tovrstne polvojaške tolpe opravljale „etnično čišćenje“ s stotisoči mrtvih in milijoni izgnanih iz njihovih pradavnih domov. Poleg tega jim očitajo tudi versko izključevanje, nestrpnost in sovraštvo do drugovercev kot katoli��anov ali raznih protestantskih ločin, zlasti pa [[antisemitizem]].<ref name="Kanonizacija">{{Cite web \|title=Kanonizacija "proroka" antisemitizma \|url=http://www.pescanik.net/content/view/995/129/ \|access-date=14. maj 2012\|archivedate=26. maj 2010\|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100526121148/http://www.pescanik.net/content/view/995/129}}</ref> Take nekrščanske poglede zastopa zlasti nedavno kanonizirani srbski svetnik [[Nikolaj Velimirović]]. V svoji knjigi ''„Kroz tamnički prozor“'' (''„Skozi zaporniško okno“''), ki jo je napisal med svojim zaprtjem v koncentracijskem taborišču Dachau, obtožuje za vojno in vse drug sodobne hudine „vse nekrščanske ideologije Evrope, kot so: demokracija, komunizem, socializem, ateizem in verska strpnost“. V osnovi vseh teh pojavov zelo različnih ideoloških smeri — ki večkrat med seboj nimajo veliko skupnega — vidi judovsko dejavnost.<ref>Velimirović. Nikolaj. ''„'''O Jevrejima'''“'' u: ''Reči srpskom narodu kroz tamnički prozor (iz logora Dahau)''., IHTUS-Hrišćanska knjiga., Beograd 2000 (str. 193-194)</ref><ref>[http://www.svetosavlje.org/biblioteka/vlNikolaj/KrozTamnickiProzor/Nikolaj070277.htm www.svetosavlje.org VLADIKA NIKOLAJ: KROZ TAMNIČKI PROZOR]</ref>

	== Sklici ==		== Sklici ==

Uporabnik:Mishokvishok

2026-06-01T20:25:24Z

J ansari je preimenoval uporabnika_co Mishokvishok (0 urejanj) v Hamoodhabibi228 per request

Pointless Rebels

2026-06-01T20:23:44Z

Časovnica

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:23, 1. junij 2026
Vrstica 73:		Vrstica 73:
	bar:Gašper Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:banjo width:7		bar:Gašper Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:banjo width:7
	bar:Gašper Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:bvox width:3		bar:Gašper Balanč from:01/01/2016 till:01/04/2017 color:bvox width:3
	bar:Sergej Horvat from:01/01/2016 till:31/12/2022 color:lead		bar:Sergej Horvat from:01/01/2016 till:29/04/2022 color:lead
	bar:Sergej Horvat from:01/01/2016 till:31/12/2022 color:rhythm width:3		bar:Sergej Horvat from:01/01/2016 till:29/04/2022 color:rhythm width:3
	bar:Gašper Kirn from:01/01/2016 till:31/12/2026 color:bass		bar:Gašper Kirn from:01/01/2016 till:31/12/2026 color:bass
	bar:Gašper Kirn from:01/01/2016 till:31/12/2026 color:bvox width:7		bar:Gašper Kirn from:01/01/2016 till:31/12/2026 color:bvox width:7
Vrstica 86:		Vrstica 86:
	bar:Domen Čerin from:20/07/2021 till:31/12/2026 color:rhythm		bar:Domen Čerin from:20/07/2021 till:31/12/2026 color:rhythm
	bar:Domen Čerin from:20/07/2021 till:31/12/2026 color:vocals width:3		bar:Domen Čerin from:20/07/2021 till:31/12/2026 color:vocals width:3
	bar:Jure Skaza from:01/07/2016 till:07/05/2022 color:drums		bar:Jure Skaza from:01/07/2016 till:29/04/2022 color:drums
	bar:Jure Skaza from:01/07/2016 till:07/05/2022 color:bvox width:3		bar:Jure Skaza from:01/07/2016 till:29/04/2022 color:bvox width:3
	bar:Alen Leskovar from:07/05/2022 till:31/12/2026 color:drums		bar:Alen Leskovar from:07/05/2022 till:31/12/2026 color:drums
	bar:Alen Leskovar from:07/05/2022 till:31/12/2026 color:bvox width:3		bar:Alen Leskovar from:07/05/2022 till:31/12/2026 color:bvox width:3

Svetosavje

2026-06-01T20:22:38Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:22, 1. junij 2026
Vrstica 6:		Vrstica 6:
	Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj [[Sveti Sava\|Svetega Sava]]. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med [[Srbi]] prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben \|Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići\|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević \|Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot "od države vsiljeno pravoslavje".<ref>[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]</ref>		Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj [[Sveti Sava\|Svetega Sava]]. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med [[Srbi]] prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben \|Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići\|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević \|Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot "od države vsiljeno pravoslavje".<ref>[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]</ref>

	Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano [[svetosavski nacionalizem]], ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije\|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na [[rusofilstvo]], ki pa je tudi pod vplivom brezbožno-liberalnega [[nacionalizem\|nacionalizma]] in [[nacizem\|nacizma]].		Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano "svetosavski nacionalizem", ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije\|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na [[rusofilstvo]], ki pa je tudi pod vplivom brezbožno-liberalnega [[nacionalizem\|nacionalizma]] in [[nacizem\|nacizma]]; nekateri to čudno zmes imenujejo "lažno srbstvo in lažno rusofilstvo".<ref>{{cite web\|url=https://okvir.net/vesti/milan-st-protic-srbijom-vladaju-lazno-srpstvo-i-lazno-rusofilstvo/\|title=Milan St. Protić: Srbijom vladaju lažno srpstvo i lažno rusofilstvo\|publisher=Okvir\|author=\|place=\|language=sr\|date=4. avgust 2022\|accessdate=1. junij 2026}}</ref>

	== Razvoj ==		== Razvoj ==

Uporabnik:Rdeči vrag

2026-06-01T20:21:57Z

Rdeči vrag je ustvaril_a uporabniški račun

Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 1

2026-06-01T20:13:55Z

Prikaži spremembe

Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika

2026-06-01T20:07:05Z

Sodelujoči in prispevki: točkovanje Octopus/1

Vattisen jali

2026-06-01T20:05:42Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:05, 1. junij 2026
Vrstica 106:		Vrstica 106:
	{{sklici\|20em}}		{{sklici\|20em}}

	==Viri==		==Viri==
	== Bibliography ==
	* {{cite book \|last=Vovina \|first=Olessia \|author-link= \|title=In Search of the National Idea: Cultural Revival and Traditional Religiosity in the Chuvash Republic \|url=http://www.ucis.pitt.edu/nceeer/2000-814-29f-Vovina.pdf \|year=2000 \|publisher=Seton Hall University, 2000. The National Council for Eurasian and East European Research \|archive-date=2022-12-14 \|access-date=2012-05-08 \|archive-url=https://web.archive.org/web/20221214114056/https://www.ucis.pitt.edu/nceeer/2000-814-29f-Vovina.pdf \|url-status=dead }}		* {{cite book \|last=Vovina \|first=Olessia \|author-link= \|title=In Search of the National Idea: Cultural Revival and Traditional Religiosity in the Chuvash Republic \|url=http://www.ucis.pitt.edu/nceeer/2000-814-29f-Vovina.pdf \|year=2000 \|publisher=Seton Hall University, 2000. The National Council for Eurasian and East European Research \|archive-date=2022-12-14 \|access-date=2012-05-08 \|archive-url=https://web.archive.org/web/20221214114056/https://www.ucis.pitt.edu/nceeer/2000-814-29f-Vovina.pdf \|url-status=dead }}
	* {{cite journal \|last1=Filatov \|first1=Sergei \|last2=Shchipkov \|first2=Aleksandr \|url=http://biblicalstudies.org.uk/pdf/rss/23-3_233.pdf \|title=Religious Developments among the Volga Nations as a Model for the Russian Federation \|journal=Religion, State & Society \|volume=23 \|issue=3 \|year=1995 \|pages=239–243\|doi=10.1080/09637499508431705 }}		* {{cite journal \|last1=Filatov \|first1=Sergei \|last2=Shchipkov \|first2=Aleksandr \|url=http://biblicalstudies.org.uk/pdf/rss/23-3_233.pdf \|title=Religious Developments among the Volga Nations as a Model for the Russian Federation \|journal=Religion, State & Society \|volume=23 \|issue=3 \|year=1995 \|pages=239–243\|doi=10.1080/09637499508431705 }}

Svetosavje

2026-06-01T20:01:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:01, 1. junij 2026
(2 vmesni redakciji istega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	{{v delu}}		{{v delu}}

	[[File:SvetiSavaMileseva.jpg\|thumb\|~~right~~\|~~280px~~\| [[Sveti Sava]] je utemelejitelj [[Srbska pravoslavna Cerkev\|Srbske pravoslavne Cerkve]].]]		[[File:SvetiSavaMileseva.jpg\|thumb\|left\|220px\|[[Sveti Sava]] je utemelejitelj [[Srbska pravoslavna Cerkev\|Srbske pravoslavne Cerkve]].]]
	'''Svetosavje''' je versko-politično gibanje v [[vzhodna pravoslavna ~~Cerkev~~\|vzhodni pravoslavni Cerkvi]], ki povezuje pravoslavne vernike [[Srbi\|srbske]] narodnosti. Poudarja zgodovinski srbski slog in izkušnje, ki temeljijo na srbskem pravoslavnem izročilu sklicujoč se na podobo in delo [[Sveti Sava\|svetega Sava]]; kot novejša zamisel predstavlja ideologijo vodilnih srbskih cerkvenih teologov šele od 20. stoletja.<ref name="Vukomanović">[http://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Studija-Vukomanovic.pdf O čemu crkva (ne)može da se pita: SPC, država i društvo u Srbiji (2000-2005)]</ref>		'''Svetosavje''' je versko-politično gibanje v [[vzhodna pravoslavna cerkev\|vzhodni pravoslavni Cerkvi]], ki povezuje pravoslavne vernike [[Srbi\|srbske]] narodnosti. Poudarja zgodovinski srbski slog in izkušnje, ki temeljijo na srbskem pravoslavnem izročilu sklicujoč se na podobo in delo [[Sveti Sava\|svetega Sava]]; kot novejša zamisel predstavlja ideologijo vodilnih srbskih cerkvenih teologov šele od 20. stoletja.<ref name="Vukomanović">[http://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Studija-Vukomanovic.pdf O čemu crkva (ne)može da se pita: SPC, država i društvo u Srbiji (2000-2005)]</ref>

	Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj [[~~Svetega~~ ~~Save~~\|Svetega ~~Save~~]]. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med [[Srbi]] prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben \|Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići\|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević \|Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot "od države vsiljeno pravoslavje".<ref>[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]</ref>		Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj [[Sveti Sava\|Svetega Sava]]. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med [[Srbi]] prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben \|Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići\|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević \|Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot "od države vsiljeno pravoslavje".<ref>[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]</ref>

	Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano [[svetosavski nacionalizem]], ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije\|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na brezbožno-~~liberalni~~ [[nacionalizem]] in [[nacizem]].		Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano [[svetosavski nacionalizem]], ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije\|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na [[rusofilstvo]], ki pa je tudi pod vplivom brezbožno-liberalnega [[nacionalizem\|nacionalizma]] in [[nacizem\|nacizma]].

	== Razvoj ==		== Razvoj ==
	[[File:Nikolaj-Velimirović.jpg\|thumb\|right\|200px\|[[Nikolaj Velimirović]]]]		[[File:Nikolaj-Velimirović.jpg\|thumb\|right\|200px\|<center>[[Nikolaj Velimirović]]]]</center>
	Svetosavje kot teološka usmeritev je nastalo v tridesetih letih 20. stoletja v [[Kraljevina Jugoslavija \|Kraljevini Jugoslaviji]] pod pokroviteljstvom in usmerjanjem kralja [[Aleksandar I. Karađorđević \|Aleksandra]]. Poimenovano je po ustanovitelju srbske svojeglavne Cerkve, svetem Savu, ki je pretrgal njeno zgodovinsko povezavo z [[Rim]]om in Rimskim patriarhatom, kamor je spadalo to področje že od [[Stari vek\|Starega veka]] naprej kot [[Solunski eksarhat]]. Razlikuje pa se tudi od drugega vzhodnega pravoslavnega krščanstva s poudarjanjem srbskih značilnosti; odstopa pa tudi od vesoljnosti [[katolištvo\|katolištva]].<ref name="Republika">[http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/2001/262/262_21.html Moderna i antimoderna u Srbiji]</ref>		Svetosavje kot teološka usmeritev je nastalo v tridesetih letih 20. stoletja v [[Kraljevina Jugoslavija \|Kraljevini Jugoslaviji]] pod pokroviteljstvom in usmerjanjem kralja [[Aleksandar I. Karađorđević \|Aleksandra]]. Poimenovano je po ustanovitelju srbske svojeglavne Cerkve, svetem Savu, ki je pretrgal njeno zgodovinsko povezavo z [[Rim]]om in Rimskim patriarhatom, kamor je spadalo to področje že od [[Stari vek\|Starega veka]] naprej kot [[Solunski eksarhat]]. Razlikuje pa se tudi od drugega vzhodnega pravoslavnega krščanstva s poudarjanjem srbskih značilnosti; odstopa pa tudi od vesoljnosti [[katolištvo\|katolištva]].<ref name="Republika">[http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/2001/262/262_21.html Moderna i antimoderna u Srbiji]</ref>

Vrstica 17:		Vrstica 17:

	=== Lastnosti ===		=== Lastnosti ===
	[[File:JustinPopovic.jpg\|thumb\|desno\|200px\|[[Justin Popović]]]]		[[File:JustinPopovic.jpg\|thumb\|desno\|200px\|<center>Škof [[Justin Popović]]]]</center>

	Vladika Justin Popović<ref>{{cite web\|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat\|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog\|publisher=Srpski svet\|author=Radio Svetigora\|place=\|language=sr\|date=\|accessdate=1. junij 2026}}</ref> v svoji knjigi "Svetosavlje kao filosofija života"<ref>{{cite web\|url=https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat\|title=Arhimandrit Justin Popović: ''Svetosavlje kao filosofija života'' \|publisher=Srpski svet\|author=Radio Svetigora\|place=\|language=sr\|date=\|accessdate=1. junij 2026}}</ref> (»Svetosavje kot modroslovje življenja«) trdi, da v svetosavski filozofiji sveta vladata dve osnovni načeli:		Vladika Justin Popović<ref>{{cite web\|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat\|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog\|publisher=Srpski svet\|author=Radio Svetigora\|place=\|language=sr\|date=\|accessdate=1. junij 2026}}</ref> v svoji knjigi "Svetosavlje kao filosofija života"<ref>{{cite web\|url=https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat\|title=Arhimandrit Justin Popović: ''Svetosavlje kao filosofija života'' \|publisher=Srpski svet\|author=Radio Svetigora\|place=\|language=sr\|date=\|accessdate=1. junij 2026}}</ref> (»Svetosavje kot modroslovje življenja«) trdi, da v svetosavski filozofiji sveta vladata dve osnovni načeli:
	#svet je bogojavljenje (=razodetje Boga)		#svet je bogojavljenje (=razodetje Boga)
			#človek je bogosluženje (=služba Bogu).
⚫	~~#človek je bogosluženje (=služba Bogu).~~ Po njegovem mnenju je bilo celotno življenje svetega Sava zgrajeno na teh dveh načelih: njegovo življenje je bilo nenehno služenje Bogu, saj je ta svet imel za veličasten Božji tempelj, v katerem se nenehno dogaja bogojavljenje. Sveti Sava naj bi s svojimi evangeljskimi deli postal in za vedno ostal najmodrejši in največji srbski filozof, ki je srbski duši razkril najpopolnejši in najpopolnejši večni božanski pomen tako sveta kot človeka.

		⚫	Po njegovem mnenju je bilo celotno življenje svetega Sava zgrajeno na teh dveh načelih: njegovo življenje je bilo nenehno služenje Bogu, saj je ta svet imel za veličasten Božji tempelj, v katerem se nenehno dogaja bogojavljenje. Sveti Sava naj bi s svojimi evangeljskimi deli postal in za vedno ostal najmodrejši in največji srbski filozof, ki je srbski duši razkril najpopolnejši in najpopolnejši večni božanski pomen tako sveta kot človeka.

	=== Nacionalistična usmeritev ===		=== Nacionalistična usmeritev ===

Pogovor:Svetosavje

2026-06-01T19:50:41Z

nova stran z vsebino: »== Viri == Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--~~~~«

Nova stran

== Viri ==
Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 21:50, 1. junij 2026 (CEST)

Svetosavje

2026-06-01T19:49:36Z

Ustvarjam stran Svetosavje

Nova stran

{{v delu}}

[[File:SvetiSavaMileseva.jpg|thumb|right|280px| [[Sveti Sava]] je utemelejitelj [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]].]]
'''Svetosavje''' je versko-politično gibanje v [[vzhodna pravoslavna Cerkev|vzhodni pravoslavni Cerkvi]], ki povezuje pravoslavne vernike [[Srbi|srbske]] narodnosti. Poudarja zgodovinski srbski slog in izkušnje, ki temeljijo na srbskem pravoslavnem izročilu sklicujoč se na podobo in delo [[Sveti Sava|svetega Sava]]; kot novejša zamisel predstavlja ideologijo vodilnih srbskih cerkvenih teologov šele od 20. stoletja.<ref name="Vukomanović">[http://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Studija-Vukomanovic.pdf O čemu crkva (ne)može da se pita: SPC, država i društvo u Srbiji (2000-2005)]</ref>

Svetosavje kot usmeritev v srbski teološki misli se je razvilo od tridesetih let 20. stoletja na podlagi lika in dejanj [[Svetega Save|Svetega Save]]. Čeprav je bilo [[pravoslavje]] med [[Srbi]] prisotno že pred svetim Savom, njegovi pripadniki menijo, da je le po njegovi zaslugi pravoslavje preželo srbsko narodno bitje in ga usposobilo za gojenje vzhodno-krščanske omike. V zgodovinskem [[Sitz im Leben |Sitz im Lebnu]] glede na obdobje [[Nemanjići|Nemanjičev]] in kralja [[Aleksander I. Karađorđević |Aleksandra]] nekateri opredeljujejo gibanje kot "od države vsiljeno pravoslavje".<ref>[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija/ Svetosavska politička konfuzija]</ref>

Dandanes je politizacija svetosavja povezana z desničarsko politično ideologijo, imenovano [[svetosavski nacionalizem]], ki se pa skriva pod drugimi imeni, prišla do izraza pri [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] in s svetim Savom ima malo ali nič povezave, ker se naslanja na brezbožno-liberalni [[nacionalizem]] in [[nacizem]].

== Razvoj ==
[[File:Nikolaj-Velimirović.jpg|thumb|right|200px|[[Nikolaj Velimirović]]]]
Svetosavje kot teološka usmeritev je nastalo v tridesetih letih 20. stoletja v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevini Jugoslaviji]] pod pokroviteljstvom in usmerjanjem kralja [[Aleksandar I. Karađorđević |Aleksandra]]. Poimenovano je po ustanovitelju srbske svojeglavne Cerkve, svetem Savu, ki je pretrgal njeno zgodovinsko povezavo z [[Rim]]om in Rimskim patriarhatom, kamor je spadalo to področje že od [[Stari vek|Starega veka]] naprej kot [[Solunski eksarhat]]. Razlikuje pa se tudi od drugega vzhodnega pravoslavnega krščanstva s poudarjanjem srbskih značilnosti; odstopa pa tudi od vesoljnosti [[katolištvo|katolištva]].<ref name="Republika">[http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/2001/262/262_21.html Moderna i antimoderna u Srbiji]</ref>

Izraz "Svetosavje" so sprejeli v obdobju Stare Jugoslavije mlajši profesorji [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjske pravoslavne teološke fakultete „Sveti Sava“]], sčasoma pa je prešel v splošno uporabo. Mirko Đorđević meni, da je izraz "svetosavje" skoval Rus [[Fjodor Titov]] v Beogradu na predvečer druge svetovne vojne.<ref name="Kišobran">{{Cite web |title=Mirko Đorđević, Kišobran patrijarha Pavla |url=http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf |access-date=2012-05-14 |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325214303/http://pescanik.info/wp-content/PDF/mirko_djordjevic-kisobran_patrijarha_pavla.pdf }}</ref> [[Vladimir Veljković]] pa navaja, da je skoval ta izraz pravoslavni duhovnik in [[Dimitrije Ljotić|ljotičevec]] [[Dimitrij Najdanović]].<ref>[http://pescanik.net/2012/06/svetosavska-politicka-konfuzija Svetosavska politička konfuzija]</ref>

V pravoslavno teologijo je vnesel politično-religiozni pojem svetosavja [[Nikolaj Velimirović]].<ref name="izvori">[http://www.scribd.com/doc/3492554/Filozofskoteoloki-izvori-antievropskog-i-antizapadnog-diskursa-u-SPC Filozofsko-teološki izvori antievropskog i antizapadnog diskursa u SPC]</ref>V novejšem času se je cela vrsta teologov ukvarjala s preučevanjem svetega Sava: z razlago njegovega življenja in delovanja, literarno razčlembo in razlago njegovih spisov. Na področju svetosavskega slovstva sta izstopala škof [[Nikolaj Velimirović]] in arhimandrit [[Justin Popović]], v zadnjem času pa teolog [[Dimitrij Bogdanović]], škof [[Atanasij Jevtić]] in drugi.

=== Lastnosti ===
[[File:JustinPopovic.jpg|thumb|desno|200px|[[Justin Popović]]]]

Vladika Justin Popović<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%d0%b6%d0%b8%d1%82%d0%b8%d1%98%d0%b5-%d0%bf%d1%80%d0%b5%d0%bf%d0%be%d0%b4%d0%be%d0%b1%d0%bd%d0%be%d0%b3-%d0%be%d1%86%d0%b0-%d0%bd%d0%b0%d1%88%d0%b5%d0%b3-%d1%98%d1%83%d1%81%d1%82%d0%b8%d0%bd%d0%b0/?script=lat|title=Žitije prepodobnog oca našeg Justina Novog Ćelijskog|publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref> v svoji knjigi "Svetosavlje kao filosofija života"<ref>{{cite web|url=https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat|title=Arhimandrit Justin Popović: ''Svetosavlje kao filosofija života'' |publisher=Srpski svet|author=Radio Svetigora|place=|language=sr|date=|accessdate=1. junij 2026}}</ref> (»Svetosavje kot modroslovje življenja«) trdi, da v svetosavski filozofiji sveta vladata dve osnovni načeli:
#svet je bogojavljenje (=razodetje Boga)
#človek je bogosluženje (=služba Bogu). Po njegovem mnenju je bilo celotno življenje svetega Sava zgrajeno na teh dveh načelih: njegovo življenje je bilo nenehno služenje Bogu, saj je ta svet imel za veličasten Božji tempelj, v katerem se nenehno dogaja bogojavljenje. Sveti Sava naj bi s svojimi evangeljskimi deli postal in za vedno ostal najmodrejši in največji srbski filozof, ki je srbski duši razkril najpopolnejši in najpopolnejši večni božanski pomen tako sveta kot človeka.

=== Nacionalistična usmeritev ===
Dandanes je zelo prisotno krčenje svetosavja zgolj na nacionalno-politično ideologijo takorekoč brez globlje duhovne vsebine. Najpogostejše ga razumevajo in udejanjajo kot velesrbski nacionalizem kot orodje določenih desničarskih strank in organizacij za doseganje svojih nacionalističnih ciljev.

Danes neredki smatrajo svetosavje za skrajno desničarsko politično ideologijo, spoj srbskega nacionalizma in klerikalizma, takoimenoveni svetosavski nacionalizem, ki pa ni daleč od klerofašizma. Nekatera tovrstna gibanja, stranke ali organizacije se pogostoma istovetijo s svetosavjem: ''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' itd.<ref>''Otačastveni pokret Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Dveri srpske'' – ''Domovinsko gibaanje Obraz'', ''Sveti Justin'', ''Srbska vrata''</ref>identificirajo kot svetosavske, kot so Patriotično gibanje Obraz, Sveti Justin, Dveri srpska itd.

Po besedah Jovana Bajforda pripadnike svetosavja dolžijo narodnostne nestrpnosti zlasti do bivših jugoslovanskih narodov, ki vodi tako daleč, da nekaterih narodov niti ne priznavajo, kot so na primer [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]] in [[Makedonci]], kar je imelo hude posledice zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]], kjer so tovrstne polvojaške tolpe opravljale „etnično čišćenje“ s stotisoči mrtvih in milijoni izgnanih iz njihovih pradavnih domov. Poleg tega jim očitajo tudi versko izključevanje, nestrpnost in sovraštvo do drugovercev kot katoličanov ali raznih protestantskih ločin, zlasti pa [[antisemitizem]].[7] <ref name="Kanonizacija">{{Cite web |title=Kanonizacija "proroka" antisemitizma |url=http://www.pescanik.net/content/view/995/129/ |access-date=2012-05-14 |archivedate=2010-05-26 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100526121148/http://www.pescanik.net/content/view/995/129 |deadurl=yes }}</ref> Take nekrščanske poglede zastopa zlasti nedavno kanonizirani srbski svetnik [[Nikolaj Velimirović]]. V svoji knjigi ''„Kroz tamnički prozor“'' (''„Skozi zaporniško okno“''), ki jo je napisal med svojim zaprtjem v koncentracijskem taborišču Dachau, obtožuje za vojno in vse drug sodobne hudihe „vse nekrščanske ideologije Evrope, kot so: demokracija, komunizem, socializem, ateizem in verska strpnost“. V osnovi vseh teh pojavov zelo različnih ideoloških smeri vidi judovsko dejavnost.[8][9] <ref>Velimirović. Nikolaj. ''„'''O Jevrejima'''“'' u: ''Reči srpskom narodu kroz tamnički prozor (iz logora Dahau)''., IHTUS-Hrišćanska knjiga., Beograd 2000 (str. 193-194)</ref><ref>[http://www.svetosavlje.org/biblioteka/vlNikolaj/KrozTamnickiProzor/Nikolaj070277.htm www.svetosavlje.org VLADIKA NIKOLAJ: KROZ TAMNIČKI PROZOR]</ref>

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
*{{Cite book|author = Dorota Gil |title = Prawosławie. Historia, naród. Miejsce kultury duchowej w serbskiej tradycji i współczesności |date = 2005 |isbn = 83-233-1951-0 |place = Kraków |publisher = Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego |oclc = 69347941}}
* Gil D., ''Świętosawie a dzisiejsze oblicze kultury duchowej Serbów'' [w:] ''Przemiany w świadomości i kulturze duchowej narodów Jugosławii po 1991 roku'', Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, Kraków 1999, {{ISBN|9788323312543}}.

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v zbirki}}
{{ikona en}

;{{ikona sr}}
*[https://svetosavlje.org/ Светосавље - Преглед]
*[https://mitropolija.com/2025/01/29/svetosavlje-danas/ Светосавље данас | Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)]
*[http://www.srpskaenciklopedija.org Светосавље [Српска енциклопедија]
*[https://crkveni-kalendar.com/ Crkveni kalendar 2026 | Pravoslavni kalendar 2026]
*[https://srpskisvet.net/%D1%81%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B0%D0%B2%D1%99%D0%B5-%D0%BA%D0%B0%D0%BE-%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B6%D0%B8%D0%B2%D0%BE%D1%82%D0%B0/?script=lat Svetosavlje kao filosofija života – Srpski svet Arhimandrit Justin Popović (s predgovorom škofa Nikolaja 1953)]
;{{ikona bs}}
*[https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/sta-je-svetosavlje-i-kakve-veze-ono-ima-sa-rastkom-nemanjicem-ko-ga-je-vezivao-za-fasiste-i-hitlera/147381 Šta je svetosavlje i kakve veze ono ima sa Rastkom Nemanjićem, ko ga je vezivao za fašiste i Hitlera?]
;{{ikona en}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srbska pravoslavna Cerkev]]
[[Kategorija:Krščanstvo]]

Vuk Drašković

2026-06-01T19:47:16Z

Glej tudi

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:47, 1. junij 2026
Vrstica 378:		Vrstica 378:
	* [[seznam srbskih pisateljev]]		* [[seznam srbskih pisateljev]]
	* [[Razpad Jugoslavije]]		* [[Razpad Jugoslavije]]
			* [[Svetosavje]]

	== Sklici ==		== Sklici ==

Predloga:Sv

2026-06-01T19:46:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:46, 1. junij 2026
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	\| rowspan=4 \| {{{1\|}}}		\| rowspan=4 \| {{{1\|}}}
	\| rowspan=4 \| {{{ime\|}}}		\| rowspan=4 \| {{{ime\|}}}
	\| rowspan=4 \| {{{rojen\|}}}<br><br>{{{umrl\|}}}		\| rowspan=4 \| {{{rojen\|}}}{{#if: {{{umrl\|}}} \| <br><br>{{{umrl\|}}} }}
	{{#ifeq: {{{služba\|}}}		{{#ifeq: {{{služba\|}}}
	\| zgoraj		\| zgoraj
Vrstica 31:		Vrstica 31:
	{{!}} rowspan=4 {{!}} {{{god\|}}}		{{!}} rowspan=4 {{!}} {{{god\|}}}
	{{!}}- class="static-row-header"		{{!}}- class="static-row-header"
	{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| [[~~častitljivi~~ Božji služabnik\|<span style="color:#808080;">čs</span>]] }}		{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| [[Častitljivi Božji služabnik\|<span style="color:#808080;">čs</span>]] }}
	{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| {{{čs\|}}} \|   }}		{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| {{{čs\|}}} \|   }}
	{{!}}- class="static-row-header"		{{!}}- class="static-row-header"
	{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| [[~~blaženi~~\|<span style="color:#808080;">bl</span>]] }}		{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| [[Blaženi\|<span style="color:#808080;">bl</span>]] }}
	{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| {{{bl\|}}} \|   }}		{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| {{{bl\|}}} \|   }}
	{{!}}- class="static-row-header"		{{!}}- class="static-row-header"
	{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| [[~~svetnik~~\|<span style="color:#808080;">sv</span>]] }}		{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| [[Svetnik\|<span style="color:#808080;">sv</span>]] }}
	{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| {{{sv\|}}} \|   }}		{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| {{{sv\|}}} \|   }}
	}}<noinclude>		}}<noinclude>

Alenka Sivka

2026-06-01T19:45:48Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:45, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	V javnosti je znana predvsem po svojem delu moderatorke in novinarke na radijski postaji [[Radio glas Ljubljane]], kjer je več let vodila nočno kontaktno oddajo ''Največje radosti življenja'', za katero je bila večkrat nominirana za radijskega viktorja, prav tako je bila nominirana za oddajo ''Labirint znanja'', ki jo je vodila s [[Tomaž Sršen\|Tomažem Sršenom]].		V javnosti je znana predvsem po svojem delu moderatorke in novinarke na radijski postaji [[Radio glas Ljubljane]], kjer je več let vodila nočno kontaktno oddajo ''Največje radosti življenja'', za katero je bila večkrat nominirana za radijskega viktorja, prav tako je bila nominirana za oddajo ''Labirint znanja'', ki jo je vodila s [[Tomaž Sršen\|Tomažem Sršenom]].

	Na ~~nek način se je vrnila na radio, in sicer na~~ radio Aktual~~, za katerega~~ snema podkaste z naslovom Vonj po Sivki~~. Zanimivo, kajti radio Aktual je nastal iz Radia Glas Ljubljane, preimenovali so ga leta 2007~~.		Danes za radio Aktual snema podkaste z naslovom Vonj po Sivki.

	Bila je med 571 podpisniki ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji\|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''.		Bila je med 571 podpisniki ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji\|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''.

	Leta 2022 je kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022\|volitvah v državni zbor]] kot kandidatka [[Gibanje Svoboda\|Gibanja Svoboda]]. Za vstop med poslance ji je zmanjkalo 0,5 odstotka v volilni enoti Ljubljana, v njeni občini Medvode in v Vodicah je dobila rekordno število glasov, največ v teh dveh občinah doslej v volitvah v samostojni Sloveniji.		Leta 2022 je kandidirala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022\|volitvah v državni zbor]] kot kandidatka [[Gibanje Svoboda\|Gibanja Svoboda]].

	Je članica Programskega sveta RTV Slovenija.		Je članica Programskega sveta RTV Slovenija.

Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje

2026-06-01T19:42:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:42, 1. junij 2026
(Ena vmesna redakcija istega uporabnika ni prikazana)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	1sl Svetosavje multi 1.vi.2026		1sl Svetosavje multi 1.vi.2026
	2sl Svetosavje članek 1.vi.2026		== 2sl Svetosavje članek 1.vi.2026 ==

	{{v delu}}		{{v delu}}
Vrstica 147:		Vrstica 147:
	{{normativna kontrola}}		{{normativna kontrola}}

	[[Kategorija:Srbska pravoslavna ~~Cerkev~~]]		[[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]]
	[[Kategorija:Krščanstvo]]		[[Kategorija:Krščanstvo]]

Elipsasta obvodna antilopa

2026-06-01T19:40:14Z

predlogi za povezave: dodani 2 povezavi.

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:40, 1. junij 2026
Vrstica 42:		Vrstica 42:
	Na podlagi barve dlake je bilo sprva prepoznanih 37 podvrst obvodnih antilop. Razvrščene so bile v dve skupini: skupina ''ellipsiprymnus'' in skupina ''defassa''. Zaradi velikega števila različic barve dlake v skupini obvodnih antilop defassa je bilo vanjo vključenih kar 29 podvrst; skupina obvodnih antilop ellipsiprymnus je obsegala osem podvrst. Leta 1971 pa se je število podvrst zmanjšalo na 13 (4 za skupino ellipsenprymnus in 9 za skupino defassa). Podvrste so navedene spodaj, skupaj z opombami o prejšnjih podvrstah, ki so bile združene v eno samo podvrsto:<ref name=spinage>{{cite book\|last1=Spinage\|first1=C.A.\|url=https://books.google.com/books?id=MoZMrrBmZ8UC\|title=A Territorial Antelope : The Uganda Waterbuck\|date=1982\|publisher=Academic Press\|location=London\|isbn=0-12-657720-X\|pages=4–6, 10, 18–19, 56–63}}</ref><ref name="MSW3">Spinage, C.A. (1982). A Territorial Antelope : The Uganda Waterbuck. London: Academic Press. pp. 4–6, 10, 18–19, 56–63. ISBN 0-12-657720-X., page=720</ref>		Na podlagi barve dlake je bilo sprva prepoznanih 37 podvrst obvodnih antilop. Razvrščene so bile v dve skupini: skupina ''ellipsiprymnus'' in skupina ''defassa''. Zaradi velikega števila različic barve dlake v skupini obvodnih antilop defassa je bilo vanjo vključenih kar 29 podvrst; skupina obvodnih antilop ellipsiprymnus je obsegala osem podvrst. Leta 1971 pa se je število podvrst zmanjšalo na 13 (4 za skupino ellipsenprymnus in 9 za skupino defassa). Podvrste so navedene spodaj, skupaj z opombami o prejšnjih podvrstah, ki so bile združene v eno samo podvrsto:<ref name=spinage>{{cite book\|last1=Spinage\|first1=C.A.\|url=https://books.google.com/books?id=MoZMrrBmZ8UC\|title=A Territorial Antelope : The Uganda Waterbuck\|date=1982\|publisher=Academic Press\|location=London\|isbn=0-12-657720-X\|pages=4–6, 10, 18–19, 56–63}}</ref><ref name="MSW3">Spinage, C.A. (1982). A Territorial Antelope : The Uganda Waterbuck. London: Academic Press. pp. 4–6, 10, 18–19, 56–63. ISBN 0-12-657720-X., page=720</ref>

	* '''''K. e. ellipsiprymnus''''' (elipsasta vodna antilopa, navadna ali obročkasta obvodna antilopa): najdena v dolini reke Webi Shebeli v jugovzhodni Etiopiji; dolini rek Juba in Webi Shebeli v Somaliji; v bistvu vzhodno od riftne doline v Keniji in Tanzaniji; vzhodno od riftne doline v srednji dolini Zambezija in Luangwa v Zambiji; Malavi; Mozambik; vzhodno od reke Kwando v Caprivijevem pasu v Namibiji; vzhodna in severna Bocvana; Zimbabve; ter vzhodni in severni Transvaal v Južni Afriki. Njena porazdelitev se nekoliko prekriva s porazdelitvijo tipične defasse vzdolž Riftne doline v Keniji in Tanzaniji ter porazdelitve Crawshay defassa v Riftni dolini v Zambiji.		* '''''K. e. ellipsiprymnus''''' (elipsasta vodna antilopa, navadna ali obročkasta obvodna antilopa): najdena v dolini reke Webi Shebeli v jugovzhodni Etiopiji; dolini rek Juba in Webi Shebeli v [[Somalija\|Somaliji]]; v bistvu vzhodno od riftne doline v Keniji in Tanzaniji; vzhodno od riftne doline v srednji dolini Zambezija in Luangwa v Zambiji; Malavi; Mozambik; vzhodno od reke Kwando v Caprivijevem pasu v Namibiji; vzhodna in severna Bocvana; Zimbabve; ter vzhodni in severni Transvaal v Južni Afriki. Njena porazdelitev se nekoliko prekriva s porazdelitvijo tipične defasse vzdolž Riftne doline v Keniji in Tanzaniji ter porazdelitve Crawshay defassa v Riftni dolini v Zambiji.
	:Vključuje naslednje štiri podvrste:		:Vključuje naslednje štiri podvrste:
	:* ''K. e. ellipsiprymnus'' Ogilby, 1833 (južna Afrika)		:* ''K. e. ellipsiprymnus'' Ogilby, 1833 (južna Afrika)
Vrstica 88:		Vrstica 88:
	Samci začnejo kazati teritorialno vedenje pri 5 letih, vendar so najbolj dominantni od 6 do 9 let. Teritorialni samci imajo ozemlja velikosti 4–146 hektarjev. Samci so nagnjeni k temu, da ostanejo ustaljeni na svojih ozemljih, čeprav lahko sčasoma zapustijo manjvredna ozemlja v korist prostornejših. Označevanje ozemelj ne vključuje zapletenih ritualov; občasno se odvržejo gnoj in urin. Po desetem letu starosti samci izgubijo svojo teritorialno naravo in jih nadomesti mlajši samec, nakar se umaknejo na majhno in nezaščiteno območje. Obstaja še ena družbena skupina, satelitski samci, ki so zreli samci, ki še nimajo lastnega ozemlja in izkoriščajo vire, zlasti možnosti parjenja, tudi v prisotnosti dominantnega samca. Teritorialni samec lahko na svoje ozemlje dovoli nekaj satelitskim samcem, ki lahko prispevajo k njegovi obrambi. Vendar pa lahko postopoma dejanskega lastnika prikrajšajo za njegovo ozemlje in si ga prisvojijo. V študiji v narodnem parku Lake Nakuru je le 7 odstotkov odraslih samcev imelo ozemlje, le polovica teritorialnih samcev pa je prenašala enega ali več satelitskih samcev.		Samci začnejo kazati teritorialno vedenje pri 5 letih, vendar so najbolj dominantni od 6 do 9 let. Teritorialni samci imajo ozemlja velikosti 4–146 hektarjev. Samci so nagnjeni k temu, da ostanejo ustaljeni na svojih ozemljih, čeprav lahko sčasoma zapustijo manjvredna ozemlja v korist prostornejših. Označevanje ozemelj ne vključuje zapletenih ritualov; občasno se odvržejo gnoj in urin. Po desetem letu starosti samci izgubijo svojo teritorialno naravo in jih nadomesti mlajši samec, nakar se umaknejo na majhno in nezaščiteno območje. Obstaja še ena družbena skupina, satelitski samci, ki so zreli samci, ki še nimajo lastnega ozemlja in izkoriščajo vire, zlasti možnosti parjenja, tudi v prisotnosti dominantnega samca. Teritorialni samec lahko na svoje ozemlje dovoli nekaj satelitskim samcem, ki lahko prispevajo k njegovi obrambi. Vendar pa lahko postopoma dejanskega lastnika prikrajšajo za njegovo ozemlje in si ga prisvojijo. V študiji v narodnem parku Lake Nakuru je le 7 odstotkov odraslih samcev imelo ozemlje, le polovica teritorialnih samcev pa je prenašala enega ali več satelitskih samcev.

	Teritorialni samci lahko uporabljajo več vrst prikazovanja. Pri eni vrsti prikazovanja je jasno vidna bela lisa na grlu in med očmi, pri drugih prikazovanjih pa je mogoče videti debelino vratu. Te dejavnosti prestrašijo vsiljivce. Spuščanje glave in telesa prikazuje podreditev pred teritorialnim samcem, ki stoji pokonci. Boji, ki lahko trajajo do trideset minut, vključujejo prikazovanje groženj, značilno za bovide, ki ga spremlja smrčanje. Boji lahko postanejo celo tako nasilni, da eden od nasprotnikov umre zaradi hudih trebušnih ali prsnih ran. Je tiha žival, ki za vizualno komunikacijo uporablja odziv flehmena in za glasovno komunikacijo alarmno smrčanje. Obvodne antilope pogosto zaidejo v vodo, da bi pobegnile pred plenilci, med katerimi so levi, lisaste hijene, leopardi, gepardi, afriški hijenski psi in nilski krokodili (leopardi in hijene plenijo mladiče). Vendar pa je bilo opaženo, da ne marajo biti v vodi. Ob preplahu se skrijejo v kritje, samci pa pogosto napadejo plenilce.		Teritorialni samci lahko uporabljajo več vrst prikazovanja. Pri eni vrsti prikazovanja je jasno vidna bela lisa na grlu in med očmi, pri drugih prikazovanjih pa je mogoče videti debelino vratu. Te dejavnosti prestrašijo vsiljivce. Spuščanje glave in telesa prikazuje podreditev pred teritorialnim samcem, ki stoji pokonci. Boji, ki lahko trajajo do trideset minut, vključujejo prikazovanje groženj, značilno za bovide, ki ga spremlja smrčanje. Boji lahko postanejo celo tako nasilni, da eden od nasprotnikov umre zaradi hudih trebušnih ali prsnih ran. Je tiha žival, ki za vizualno komunikacijo uporablja odziv flehmena in za glasovno komunikacijo alarmno smrčanje. Obvodne antilope pogosto zaidejo v vodo, da bi pobegnile pred plenilci, med katerimi so levi, lisaste hijene, leopardi, gepardi, [[Afriški hijenski pes\|afriški hijenski psi]] in nilski krokodili (leopardi in hijene plenijo mladiče). Vendar pa je bilo opaženo, da ne marajo biti v vodi. Ob preplahu se skrijejo v kritje, samci pa pogosto napadejo plenilce.

	=== Bolezni in paraziti ===		=== Bolezni in paraziti ===

Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Svetosavje

2026-06-01T19:39:33Z

Ustvarjam na peskovniku stran Svetosavje

Prikaži spremembe

Panamska ožina

2026-06-01T19:37:41Z

predlogi za povezave: dodane 3 povezave.

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:37, 1. junij 2026
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Image:Pm-map.png\|thumb\|450px\|right\| Panamska ožina]]		[[Image:Pm-map.png\|thumb\|450px\|right\| Panamska ožina]]

	'''Panamska zemeljska ožina''' (špansko ''Istmo de Panamà''), zgodovinsko znana kot '''[[Darienska vrzel]]''', je ozek pas kopnega, ki leži med [[Karibsko morje\|Karibskim morjem]] in [[Tihi ocean\|Tihim oceanom]] in povezuje Severno in Južno Ameriko. Vsebuje državo [[Panama\|Panamo]] in [[Panamski prekop]]. Kot velika ožina ima lokacija veliko strateško vrednost.		'''Panamska zemeljska ožina''' (špansko ''Istmo de Panamà''), zgodovinsko znana kot '''[[Darienska vrzel]]''', je ozek pas kopnega, ki leži med [[Karibsko morje\|Karibskim morjem]] in [[Tihi ocean\|Tihim oceanom]] in povezuje Severno in [[Južna Amerika\|Južno Ameriko]]. Vsebuje državo [[Panama\|Panamo]] in [[Panamski prekop]]. Kot velika ožina ima lokacija veliko strateško vrednost.

	Ožina je verjetno nastala pred 12-15.000.000 let. <ref name="Origins">[http://www.livescience.com/50450-when-panama-land-bridge-appeared.html Land Bridge Linking Americas Rose Earlier Than Thought, LiveScience.com]</ref> Ta glavni geološki dogodek je ločil [[Atlantski ocean\|Atlantski]] in Tihi ocean in povzročil nastanek [[Zalivski tok\|Zalivskega toka]].		Ožina je verjetno nastala pred 12-15.000.000 let. <ref name="Origins">[http://www.livescience.com/50450-when-panama-land-bridge-appeared.html Land Bridge Linking Americas Rose Earlier Than Thought, LiveScience.com]</ref> Ta glavni geološki dogodek je ločil [[Atlantski ocean\|Atlantski]] in Tihi ocean in povzročil nastanek [[Zalivski tok\|Zalivskega toka]].
Vrstica 11:		Vrstica 11:
	Vasco Núñez de Balboa je slišal za Južno morje od domačinov, medtem ko je plul ob karibski obali. 25. septembra 1513 je videl Pacifik. Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto [[Panama (mesto)\|Panamá]] v bližini majhne avtohtone naselbine na pacifiški obali. Po odkritju Peruja se je razvilo v pomembno [[pristanišče]], trgovsko in upravno središče. Leta 1671 je valižanski [[gusar]] Henry Morgan prečkal Panamsko ožino iz karibske strani in uničil mesto. Mesto je bilo nato preseljeno nekaj kilometrov proti zahodu na majhen polotok. Ruševine starega mesta, [[Panama Viejo]], so se ohranile in so na [[UNESCO\|Unescovem]] [[Seznam svetovne dediščine\|seznamu svetovne dediščine]] od leta 1997.		Vasco Núñez de Balboa je slišal za Južno morje od domačinov, medtem ko je plul ob karibski obali. 25. septembra 1513 je videl Pacifik. Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto [[Panama (mesto)\|Panamá]] v bližini majhne avtohtone naselbine na pacifiški obali. Po odkritju Peruja se je razvilo v pomembno [[pristanišče]], trgovsko in upravno središče. Leta 1671 je valižanski [[gusar]] Henry Morgan prečkal Panamsko ožino iz karibske strani in uničil mesto. Mesto je bilo nato preseljeno nekaj kilometrov proti zahodu na majhen polotok. Ruševine starega mesta, [[Panama Viejo]], so se ohranile in so na [[UNESCO\|Unescovem]] [[Seznam svetovne dediščine\|seznamu svetovne dediščine]] od leta 1997.

	Srebro in zlato iz podkraljevine Peru so od leta 1707 prevažali po kopnem čez ožino v Porto Bello, kjer so ga naložili na španske ladje in poslali v [[Sevilja\|Seviljo]] in [[Cádiz]].		Srebro in zlato iz podkraljevine [[Peru]] so od leta 1707 prevažali po kopnem čez ožino v Porto Bello, kjer so ga naložili na španske ladje in poslali v [[Sevilja\|Seviljo]] in [[Cádiz]].

	Lionel Wafer, valižanski raziskovalec, gusar in zasebnik, je preživel štiri leta med 1680 in 1684 med Cuna Indijanci.		Lionel Wafer, valižanski raziskovalec, gusar in zasebnik, je preživel štiri leta med 1680 in 1684 med Cuna Indijanci.
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	[[Ferdinand de Lesseps]], francoski diplomat in kasneje razvijalec [[Sueški prekop\|Sueškega prekopa]], je začel leta 1880 s ''Panama Canal Company'', ki je šla v stečaj leta 1889.		[[Ferdinand de Lesseps]], francoski diplomat in kasneje razvijalec [[Sueški prekop\|Sueškega prekopa]], je začel leta 1880 s ''Panama Canal Company'', ki je šla v stečaj leta 1889.

	V 1902-4 so Združene države Amerike prisilile Kolumbijo v podelitev neodvisnosti sektorja ožine, kupile preostanek Panama Canal Company in končale kanal leta 1914.		V 1902-4 so [[Združene države Amerike]] prisilile Kolumbijo v podelitev neodvisnosti sektorja ožine, kupile preostanek Panama Canal Company in končale kanal leta 1914.

	== Geologija ==		== Geologija ==

Vuk Drašković

2026-06-01T19:37:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:37, 1. junij 2026
Vrstica 36:		Vrstica 36:
	'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr\|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA\|sh\|ʋûːk drâʃkoʋitɕ\|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi\|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].		'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr\|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA\|sh\|ʋûːk drâʃkoʋitɕ\|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi\|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

	Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu\|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo\|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije \|Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika\|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak\|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja ~~[[Srbsko~~ ~~gibanje obnove\|Srbskega~~ gibanja ~~obnove]]~~ (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora\|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija\|Srbije]] od 2004 do 2007.		Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu\|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo\|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije \|Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika\|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak\|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora\|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija\|Srbije]] od 2004 do 2007.

	Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref>		Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref>

Mosin-Nagant

2026-06-01T19:28:35Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:28, 1. junij 2026
Vrstica 126:		Vrstica 126:
	{{Commons\|Mosin-Nagant}}		{{Commons\|Mosin-Nagant}}

	==~~Viri~~==		== Sklici ==
	{{sklici}}		{{sklici}}

Most Morandi

2026-06-01T19:25:29Z

Rušenje mostu in zamenjava mostu: pp

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:25, 1. junij 2026
Vrstica 109:		Vrstica 109:
	Zadnja dva stebra (10 in 11) mostu sta bila porušena s tono [[Eksploziv\|eksploziva]] 28. junija 2019. Celoten most je bil načrtovan za odstranitev, skupaj z več poškodovanimi hišami v okolici.		Zadnja dva stebra (10 in 11) mostu sta bila porušena s tono [[Eksploziv\|eksploziva]] 28. junija 2019. Celoten most je bil načrtovan za odstranitev, skupaj z več poškodovanimi hišami v okolici.

	Gradnja novega mostu se je začela na isti lokaciji, ki ga je načrtoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], po rodu iz Genove. "[[Most Genova-Sv. Jurij]]" je bil dokončan in odprt 3. avgusta 2020.		Gradnja novega mostu se je začela na isti lokaciji, ki ga je načrtoval italijanski arhitekt [[Renzo Piano]], po rodu iz Genove. "[[Most Sv. Jurij, Genova\|Most Genova-Sv. Jurij]]" je bil dokončan in odprt 3. avgusta 2020.

	== Glej tudi ==		== Glej tudi ==

Jemen

2026-06-01T19:24:22Z

Administrativna delitev

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:24, 1. junij 2026
Vrstica 162:		Vrstica 162:
	# Sada		# Sada
	# Al Jawf		# Al Jawf
	# Hadramaut		# [[Hadramaut]]
	# Al Mahrah		# Al Mahrah
	# Hajjah		# Hajjah

Most Sv. Jurij, Genova

2026-06-01T19:23:54Z

Nova stran

{{Infopolje Most|name=Most Sv. Jurij Genova|image=Viadotto Genova San Giorgio panorama.jpg|caption=Pogled na most maja 2023.|locale=[[Genova]], [[Italija]]|length=1.067 metrov|width=30.80 metrov|open=4. avgust 2020|inaugurated=|architect=[[Renzo Piano]]|begin=25. junij 2019|complete=3. avgust 2020}}

'''Most Sv. Jurij, Genova''' je avtocestni viadukt, ki prečka reko [[Polcevera]] ter okrožji Sampierdarena in Cornigliano v mestu [[Genova]]. Načrtoval ga je arhitekt [[Renzo Piano]].<ref>{{cite web|url=https://www.corriere.it/economia/aziende/20_giugno_21/ponte-genova-toti-si-chiamera-viadotto-genova-san-giorgio-dab6cee4-b3ac-11ea-af5b-39ef34d55a35.shtml?refresh_ce-cp|title=Ponte di Genova, Toti: si chiamerà «Viadotto Genova-San Giorgio»|date=21 June 2020|language=it|publisher=[[Corriere della Sera]]}}</ref>

Most nadomešča [[most Morandi]] (viadukt Polcevera), ki se je [[Zrušitev mostu Morandi|delno zrušil 14. avgusta 2018]], zaradi česar so tega morali popolnoma porušiti junija 2019.<ref>{{Cite web|url=https://www.ilsecoloxix.it/genova/2020/07/29/news/ponte-pronti-i-robot-che-vigileranno-sulla-sicurezza-del-viadotto-1.39136591|title=Ponte, pronti i robot che vigileranno sulla sicurezza del viadotto|website=Il Secolo XIX|date=2020-07-29|language=it|access-date=2020-07-30}}</ref>

Novi viadukt s pripadajočimi križišči predstavlja začetni odsek italijanske avtoceste A10, ki jo upravlja podjetje [[Autostrade per l'Italia]], ta pa je vključena v evropsko cesto E80.<ref>{{Cite web|url=https://www.stradeeautostrade.it/ponti-e-viadotti/il-monitoraggio-per-la-sicurezza-del-ponte-genova-san-giorgio/|title=Il monitoraggio per la sicurezza del ponte Genova San Giorgio|website=Strade & Autostrade Online|date=2020-09-22|language=it-IT|access-date=2021-08-07}}</ref>

== Glej tudi ==

* [[Most Morandi]]
* [[Zrušitev mostu Morandi]]

== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Mostovi v Italiji]]
[[Kategorija:Genova]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2020]]

Rokoko

2026-06-01T19:21:00Z

dodano iz en wiki

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 == Arhitektura ==
@@ Vrstica 22: / Vrstica 36: @@
 == Moda ==
 Rokoko moda je temeljila na eleganci in dekoraciji. Igriv slog dekoracije in oblikovanja, za katerega zdaj vemo, da je [[rokoko]], je bil takrat znan kot le style [[rocaille]].
@@ Vrstica 30: / Vrstica 42: @@
 sedemnajstega stoletja je nastala zlata doba rokokoja z uvedbo eksotične, kulture, imenovane a la turque.
 [[Kategorija:Umetniške smeri]]
 [[Kategorija:Umetnost v 18. stoletju]]
 [[Kategorija:Rokoko| ]]
 {{normativna kontrola}}

Založba Miš

2026-06-01T19:07:19Z

Janezdrilc je izbrisal stran Založba Miš vsebina je bila: »je založba«, edini urejevalec pa »~2026-32598-84« (pogovor)

Alois Maier-Kaibitsch

2026-06-01T19:05:58Z

np, dp, pp

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:05, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| caption =		\| caption =
	}}		}}
	'''Alois Maier-Kaibitsch''' (tudi '''Alois''' '''Maier'''-'''Kaibič''')<ref name=":99">{{Navedi splet\|url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/graz-seckau/leoben-st-xaver/12444/?pg=24\|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 12444 {{!}} Leoben - Sv. Ksaver {{!}} Škofijski arhiv Gradec-Sekava {{!}} Avstrija {{!}} Matricula Online\|accessdate=2025-11-29\|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [[Avstrijci\|avstrijsko]]-[[Nemci\|nemški]] [[Nacionalizem\|nacionalistični]] [[politik]], [[Nacionalsocializem\|nacionalsocialistični]] ~~funkcionar~~, [[častnik]], [[Vojni zločin\|vojni zločinec]] in [[Gozdarstvo\|gozdar]], delno slovenskega rodu,{{Efn\|Priimek Kaibitsch (Kaibič/Kajbič) je brez dvoma slovenskega izvora}} * [[20. maj]] [[1891]], [[Leoben]], † [[26. november]] [[1958]],		'''Alois Maier-Kaibitsch''' (tudi '''Alois''' '''Maier'''-'''Kaibič''')<ref name=":99">{{Navedi splet\|url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/graz-seckau/leoben-st-xaver/12444/?pg=24\|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 12444 {{!}} Leoben - Sv. Ksaver {{!}} Škofijski arhiv Gradec-Sekava {{!}} Avstrija {{!}} Matricula Online\|accessdate=2025-11-29\|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [[Avstrijci\|avstrijsko]]-[[Nemci\|nemški]] [[Nacionalizem\|nacionalistični]] [[politik]], [[Nacionalsocializem\|nacionalsocialistični]] [[uradnik]], [[častnik]], nazadnje [[SS-Standartenführer]], [[Vojni zločin\|vojni zločinec]] in [[Gozdarstvo\|gozdar]], delno slovenskega rodu,{{Efn\|Priimek Kaibitsch (Kaibič/Kajbič) je brez dvoma slovenskega izvora}} * [[20. maj]] [[1891]], [[Leoben]], † [[26. november]] [[1958]].

	Maier-Kaibitsch je imel pomembno vlogo v protislovenski politiki v ~~prvi~~ avstrijski republiki in po [[Anschluss\|priključitvi]] le-te k nemškemu rajhu. V današnji [[Avstrija\|Avstriji]] je bil kot [[Vojni zločin\|vojni zločinec]] obsojen na dosmrtni zapor.		Maier-Kaibitsch je imel pomembno vlogo v protislovenski politiki v [[Prva avstrijska republika\|Prvi avstrijski republiki]] in po [[Anschluss\|priključitvi]] le-te k nemškemu rajhu. V današnji [[Avstrija\|Avstriji]] je bil kot [[Vojni zločin\|vojni zločinec]] obsojen na dosmrtni zapor.

	== Mladost in prva svetovna vojna ==		== Mladost in prva svetovna vojna ==
	Rodil se je v [[Leoben\|Leobnu]], kot sin mesarskega mojstra in lastnika hiše Alexandra in Aloisie Maier-Kaibitsch, roj. Tiefengraber. Krščen je bil 21. maja 1891 v domači župniji.<ref name=":99" /> Po osnovni šoli je pet let obiskoval srednjo šolo, kot je dejal sam. Leta 1912 je končal šolanje na Višji gozdarski šoli v ~~Brucku~~ an ~~der~~ ~~Mur~~. Med letoma 1912 in 1913 je eno leto služil kot prostovoljec v 7. pehotnem polku v [[Celovec\|Celovcu]]. Nato je delal kot gozdarski pomočnik v Leoben-Trofaiach. Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna\|prve svetovne vojne]] je bil vpoklican v matični polk s činom rezervnega vodnika kadeta. Med vojno je bil povišan v [[Nadporočnik\|nadporočnika]] (''Oberleutnant'').		Rodil se je v [[Leoben\|Leobnu]], kot sin mesarskega mojstra in lastnika hiše Alexandra in Aloisie Maier-Kaibitsch, roj. Tiefengraber. Krščen je bil 21. maja 1891 v domači župniji.<ref name=":99" /> Po osnovni šoli je pet let obiskoval srednjo šolo, kot je dejal sam. Leta 1912 je končal šolanje na Višji gozdarski šoli v [[Most na Muri\|Mostu na Muri]]. Med letoma 1912 in 1913 je eno leto služil kot prostovoljec v 7. pehotnem polku v [[Celovec\|Celovcu]]. Nato je delal kot gozdarski pomočnik v Leoben-Trofaiach. Ob izbruhu [[Prva svetovna vojna\|prve svetovne vojne]] je bil vpoklican v matični polk s činom rezervnega vodnika kadeta. Med vojno je bil povišan v [[Nadporočnik\|nadporočnika]] (''Oberleutnant'').

	== Medvojno obdobje ==		== Medvojno obdobje ==
	Po koncu vojne je od leta 1918 do 1920 sodeloval skupaj s svojo četo v nemško-koroškem t. i. ''obrambnem'' boju, proti [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Kraljevini SHS]]. Med drugim je bil skupaj s [[Hans Steinacher\|Hansom Steinacherjem]] vključen v vojaško zasedbo ~~doline~~ [[~~Meža~~\|~~Meže~~]].<ref name="Walzl_Juden2">August Walzl: ''Die Unterwanderung der „vaterländischen Organisationen“'', in: derselbe: ''Die Juden in Kärnten und das Dritte Reich''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2009, ISBN 978-3-900531-72-0, S. 114–128.</ref> Pred [[Koroški plebiscit\|koroškim plebiscitom]] leta 1920 je deloval kot namestnik direktorja Koroške domovinske službe, katere vodstvo je prevzel leta 1921. Leta 1924, po odhodu nekaterih socialdemokratov iz domovinske službe, je bila ta ponovno ustanovljena kot Koroška domovinska zveza, prav tako pod vodstvom Maier-Kaibitscha. ~~Njegov~~ cilj je bil popolna avstrijsko-nemška asimilacija [[Koroški Slovenci\|koroških Slovencev]] ([[Vindišarska teorija\|Vindov]]).		Po koncu vojne je od leta 1918 do 1920 sodeloval skupaj s svojo četo v nemško-koroškem t. i. ''obrambnem'' boju, proti [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Kraljevini SHS]]. Med drugim je bil skupaj s [[Hans Steinacher\|Hansom Steinacherjem]] vključen v vojaško zasedbo [[Mežiška dolina\|Mežiške doline]].<ref name="Walzl_Juden2">August Walzl: ''Die Unterwanderung der „vaterländischen Organisationen“'', in: derselbe: ''Die Juden in Kärnten und das Dritte Reich''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2009, ISBN 978-3-900531-72-0, S. 114–128.</ref> Pred [[Koroški plebiscit\|koroškim plebiscitom]] leta 1920 je deloval kot namestnik direktorja Koroške domovinske službe (''Kärntner Heimatdienst ernannt''), katere vodstvo je prevzel leta 1921.<ref name=":0">{{Internetquelle\|autor=Thomas Striednig\|url=https://unipub.uni-graz.at/obvugrhs/content/titleinfo/454979/full.pdf\|titel=Die Kärntner PartisanInnen – Zum Widerstand gezwungen?: Der Widerstand gegen den Nationalsozialismus im Süden Österreichs\|hrsg=AV Akademikerverlag Verlag\|format=PDF\|abruf=2024-07-23\|datum-jahr=2015\|seiten=15, 22, 29, 31-32, 53-54}}</ref> Leta 1924, po odhodu nekaterih socialdemokratov iz domovinske službe, je bila ta ponovno ustanovljena kot [[Koroška domovinska zveza]] (''Kärntner Heimatdienst''), prav tako pod vodstvom Maier-Kaibitscha. Že takrat je bil znan za po svojem prezirljivem odnosu do vseh Slovanov;<ref name=":0" /> njegov cilj je bil popolna avstrijsko-nemška asimilacija [[Koroški Slovenci\|koroških Slovencev]] ([[Vindišarska teorija\|Vindov]]).

	V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je bil Maier-Kaibitsch odgovoren za nemško nacionalistično politiko in [[Diskriminacija\|~~deskriminacijo~~]] do Slovencev. Vzpostavil je tesno povezano organizacijsko mrežo po dvojezični Koroški in Domovinsko ligo preoblikoval v instrument represivne [[Germanizacija\|germanizacijske politike]]. Uspelo mu je integrirati Koroški urad za zemljiško razporeditev v Domovinsko ligo, v nadzornem svetu katere je bil od leta 1924.<ref name="Walzl_Juden2" /> ~~Samo do leta 1933 je Urad za zemljiško razporeditev prenesel približno 200 slovenskih kmetij, ki so obsegale okoli 4500 hektarjev, v roke "domoljubnega, nemškega" ljudstva.~~		V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je bil Maier-Kaibitsch odgovoren za nemško nacionalistično politiko in [[Diskriminacija\|diskriminacijo]] do Slovencev. Vzpostavil je tesno povezano organizacijsko mrežo po dvojezični Koroški in Domovinsko ligo preoblikoval v instrument represivne [[Germanizacija\|germanizacijske politike]]. Uspelo mu je integrirati Koroški urad za zemljiško razporeditev v Domovinsko ligo, v nadzornem svetu katere je bil od leta 1924.<ref name="Walzl_Juden2" />

			Čeprav je nacionalsocialistično gibanje že od leta 1932 zagovarjalo odpravo slovenstva na Koroškem, soo morali po priključitvi sprva ravnati previdno.<ref name=":0" /> Dokler je Jugoslavija predstavljala zaščitnico slovenske manjšine, svojih namenov nismo mogli odkrito razkrivati. Kljub temu so bili že v prvih dneh aretirani nekateri vodilni predstavniki in intelektualci koroških Slovencev. Takšni ukrepi naj bi zmanjšali njihov vpliv in spodbudili prilagajanje novim razmeram.<ref name=":0" /> Ta odnos se je pokazal tudi na srečanju 17. marca z [[Joško Tischler\|Joškom Tischlerjem]] in [[Franc Petek\|Francem Petkom]]. Skupaj z deželnim glavarjem [[Wladimir von Pawlowski\|Wladimirjem]] [[Wladimir von Pawlowski\|von Pawlowskim]] sta poudarjala gospodarske koristi vključitve Koroške v Nemški rajh, hkrati pa zahtevala prekinitev neposrednih stikov slovenske manjšine z Jugoslavijo, ki naj bi jih v prihodnje nadzorovalo deželno vodstvo.<ref name=":0" /> Samo do leta 1933 je Urad za zemljiško razporeditev prenesel približno 200 slovenskih kmetij, ki so obsegale okoli 4500 hektarjev, v roke "domoljubnega, nemškega" ljudstva.

	Leta 1935 ga je koroška varnostna direkcija dodelila Landbundu (Podeželski ligi) pod vodstvom Ferdinanda Kernmaierja. Maier-Kaibitschova pridružitev ilegalni [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka\|NSDAP]] (nacistični stranki) 1. januarja 1934 je dokumentirana. 16. junija 1938 je zaprosil za uradno članstvo v stranki in bil sprejet za nazaj, na 1. maj istega leta (št. članstva 6.138.202).<ref>Bundesarchiv R 9361-IX KARTEI/27090208</ref> Maier-Kaibitsch je bil zaupnik nacističnega vodstva Gau in je imel neposreden vpliv na deželno vlado: Arnold Sucher, guverner Koroške od leta 1936, je Maier-Kaibitscha imenoval v svetovalni odbor deželnega vodstva domovinske fronte. Od leta 1936 je bil tudi ''nacionalni politični svetovalec za dvojezično regijo pri vodstvu Gau NSDAP Koroška'' in je Heimatbund (Domovinsko ligo) preoblikoval v nacistično organizacijo. Visoki strankarski funkcionarji, kot sta [[Odilo Globočnik]] in [[Friedrich Rainer\|Friedrich Rainer,]] sta ga hvalila kot ''lahko dostopnega pomočnika'', ''dragocenega političnega svetovalca'', ''ključnega tajnega sodelavca'' in ''nacionalno dragocenega člana''.<ref>Zitiert nach: Alfred Este: ''Kärntens braune Elite'', 1997, str. 117.</ref>		Leta 1935 ga je koroška varnostna direkcija dodelila Landbundu (Podeželski ligi) pod vodstvom Ferdinanda Kernmaierja. Maier-Kaibitschova pridružitev ilegalni [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka\|NSDAP]] (nacistični stranki) 1. januarja 1934 je dokumentirana. 16. junija 1938 je zaprosil za uradno članstvo v stranki in bil sprejet za nazaj, na 1. maj istega leta (št. članstva 6.138.202).<ref>Bundesarchiv R 9361-IX KARTEI/27090208</ref> Maier-Kaibitsch je bil zaupnik nacističnega vodstva Gau in je imel neposreden vpliv na deželno vlado: Arnold Sucher, guverner Koroške od leta 1936, je Maier-Kaibitscha imenoval v svetovalni odbor deželnega vodstva domovinske fronte. Od leta 1936 je bil tudi ''nacionalni politični svetovalec za dvojezično regijo pri vodstvu Gau NSDAP Koroška'' in je Heimatbund (Domovinsko ligo) preoblikoval v nacistično organizacijo. Visoki strankarski funkcionarji, kot sta [[Odilo Globočnik]] in [[Friedrich Rainer\|Friedrich Rainer,]] sta ga hvalila kot ''lahko dostopnega pomočnika'', ''dragocenega političnega svetovalca'', ''ključnega tajnega sodelavca'' in ''nacionalno dragocenega člana''.<ref>Zitiert nach: Alfred Este: ''Kärntens braune Elite'', 1997, str. 117.</ref>
Vrstica 25:		Vrstica 27:
	13. marca 1938 se je Maier-Kaibitsch pridružil koroški deželni vladi kot regionalni svetnik. S pomočjo dobrih stikov med konservativnim administrativnim osebjem je zagotavljal učinkovito politiko Gleichschaltunga (usklajevanja). Do leta 1939 je zasedel naslednje položaje: vodja urada za narodnostne zadeve pri koroški deželni vladi, posebni predstavnik vodstva Gaua za nacionalno politična vprašanja v dvojezični regiji, predstavnik za zunanjepolitične zadeve Koroške v uradu Ribbentrop, deželni predsednik Volksbund für das Deutschtum im Ausland (Združenje Nemcev v zamejstvu) in član urada za kmetijsko politiko.		13. marca 1938 se je Maier-Kaibitsch pridružil koroški deželni vladi kot regionalni svetnik. S pomočjo dobrih stikov med konservativnim administrativnim osebjem je zagotavljal učinkovito politiko Gleichschaltunga (usklajevanja). Do leta 1939 je zasedel naslednje položaje: vodja urada za narodnostne zadeve pri koroški deželni vladi, posebni predstavnik vodstva Gaua za nacionalno politična vprašanja v dvojezični regiji, predstavnik za zunanjepolitične zadeve Koroške v uradu Ribbentrop, deželni predsednik Volksbund für das Deutschtum im Ausland (Združenje Nemcev v zamejstvu) in član urada za kmetijsko politiko.

	Maier-Kaibitsch je bil osrednja osebnost nacistične politike do Slovenije. Glede na sestanek ministrstva za notranje zadeve Reicha niti oblasti niti stranka niso smele ukrepati glede tega vprašanja brez Maier-Kaibitscheve odobritve.<ref>Martin Fritzl: ''Der Kärntner Heimatdienst''. Drava, Celovec 1990, ISBN 3-85435-117-8, S. 21f.</ref> 10. oktobra 1938 je bil Maier-Kaibitsch sprejet v [[Schutzstaffel\|SS]] (SS št. 304311) in dodeljen štabu 90. SS-Standarte kot SS-Oberscharführer. Leta 1939 je postal SS-Obersturmbannführer, leta 1940 je bil premeščen v Sicherheitsdienst (SD) in leta 1942 napredoval v čin SS-Standartenführerja.<ref>Bundesarchiv R 9361-III/541803</ref>		Maier-Kaibitsch je bil osrednja osebnost nacistične politike do Slovenije. Glede na sestanek ministrstva za notranje zadeve Reicha niti oblasti niti stranka niso smele ukrepati glede tega vprašanja brez Maier-Kaibitscheve odobritve.<ref>Martin Fritzl: ''Der Kärntner Heimatdienst''. Drava, Celovec 1990, ISBN 3-85435-117-8, S. 21f.</ref> 10. oktobra 1938 je bil Maier-Kaibitsch sprejet v [[Schutzstaffel\|SS]] (SS št. 304311) in dodeljen štabu 90. SS-Standarte kot [[SS-Oberscharführer]]. Leta 1939 je postal [[SS-Obersturmbannführer]], leta 1940 je bil premeščen v Sicherheitsdienst (SD) in leta 1942 napredoval v čin [[SS-Standartenführer\|SS-Standartenführerja]].<ref>Bundesarchiv R 9361-III/541803</ref>

			Avgusta 1941 je [[Reichsführer-SS]] [[Heinrich Himmler]] poslal ukaz na Koroško, ki je pomenil začetek konkretnih priprav na preselitev Slovencev oziroma prebivalcev Kanalske doline. Zapisal je (v prevodu):<ref name=":0" />

			{{Citatni blok\|text=Dvojezično območje državnega okrožja Koroška (nekdanje plebiscitno območje) je treba za ureditev narodnopolitičnih razmer posebej uporabiti za naselitev prebivalcev iz Kanalske doline. Posestva oziroma gospodarstva približno 200 slovenskih družin na tem območju, ki so znane kot narodno- in državnosovražne, je treba nameniti za naselitev Kanalcev, tudi če imajo ti državnosovražni Slovenci trenutno nemško državljanstvo […]}}

			Na podlagi tega ukaza so deli koroškega nacističnega vodstva okoli Aloisa Maier-Kaibitscha izdelali izvedbo preselitve in določili družine, ki naj bi bile preseljene.
			204 Hkrati so se dogovorili za ime za to preselitev, ki se je odtlej imenovalo K-akcija.<ref name=":0" />

	Nekaj dni po osvojitvi [[Jugoslavija\|Jugoslavije]] v balkanski kampanji 6. aprila 1941 je bila ustanovljena [[Neodvisna država Hrvaška]], [[marionetna država]] nacistične Nemčije. Sprva je bil načrt preselitve 100.000 Slovencev iz [[Gorenjska\|~~Gornje Kranjske~~]] in ~~[[Meža\|~~Mežiške doline]] (takrat imenovane "Južna Koroška"). Dejansko je bilo prisilno deportiranih 2.500. Na Koroškem je bilo preseljenih 168 slovenskih družin; načrt je bil preseliti okoli 50.000 ljudi na podlagi "rasnih značilnosti in političnih ocen". Leta 1942 je Maier-Kaibitsch na sestanku Gaujevega urada za narodnostne zadeve 10. julija izjavil (v prevodu): ''"Dogodki na Balkanu [~~...~~] nam dajejo opravičilo, da naredimo konec tako imenovani slovenski manjšini na območju severno od Karavank."''		Nekaj dni po osvojitvi [[Jugoslavija\|Jugoslavije]] v balkanski kampanji 6. aprila 1941 je bila ustanovljena [[Neodvisna država Hrvaška]], [[marionetna država]] nacistične Nemčije. Sprva je bil načrt preselitve 100.000 Slovencev iz [[Gorenjska\|Gorenjske]] in Mežiške doline (takrat imenovane "Južna Koroška"). Dejansko je bilo prisilno deportiranih 2.500. Na Koroškem je bilo preseljenih 168 slovenskih družin; načrt je bil preseliti okoli 50.000 ljudi na podlagi "rasnih značilnosti in političnih ocen". Leta 1942 je Maier-Kaibitsch na sestanku Gaujevega urada za narodnostne zadeve 10. julija izjavil (v prevodu): ''"Dogodki na Balkanu'' […] ''nam dajejo opravičilo, da naredimo konec tako imenovani slovenski manjšini na območju severno od Karavank."''

	10. julija 1942 pa je koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":1">{{Navedi knjigo\|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina\|last=Štih\|first=Peter\|publisher=Cankarjeva založba\|year=2025\|location=Ljubljana\|cobiss=220800515\|last2=Vodopivec\|first2=Peter\|last3=Suppan\|first3=Arnold\|page=381\|last4=Godeša\|first4=Bojan}}</ref>		10. julija 1942 pa je koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":1">{{Navedi knjigo\|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina\|last=Štih\|first=Peter\|publisher=Cankarjeva založba\|year=2025\|location=Ljubljana\|cobiss=220800515\|last2=Vodopivec\|first2=Peter\|last3=Suppan\|first3=Arnold\|page=381\|last4=Godeša\|first4=Bojan}}</ref>

	{{citatni blok\|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [~~...~~] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.}}		{{citatni blok\|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. […] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.}}

	Leta 1945 je britanska vojaška vlada internirala Maier-Kaibitscha in ga 4. decembra uvrstila na prvi avstrijski seznam vojnih zločincev. Vendar pa je bil uradno obtožen šele oktobra 1947, potem ko je bil 1. maja 1946 izročen avstrijskim oblastem.<ref name="Elste_Anklagebank2">Alfred Elste, Michael Koschat, Hanzi Filipič: ''NS-Österreich auf der Anklagebank.'' Hermagoras, Celovec - Ljubljana - Wien 2001, ISBN 3-85013-754-6, str. 51, 57–65.</ref>		Leta 1945 je britanska vojaška vlada internirala Maier-Kaibitscha in ga 4. decembra uvrstila na prvi avstrijski seznam vojnih zločincev. Vendar pa je bil uradno obtožen šele oktobra 1947, potem ko je bil 1. maja 1946 izročen avstrijskim oblastem.<ref name="Elste_Anklagebank2">Alfred Elste, Michael Koschat, Hanzi Filipič: ''NS-Österreich auf der Anklagebank.'' Hermagoras, Celovec - Ljubljana - Wien 2001, ISBN 3-85013-754-6, str. 51, 57–65.</ref>
Vrstica 49:		Vrstica 58:
	== Sklici ==		== Sklici ==
	<references />		<references />
			{{Normativna kontrola}}
	[[Kategorija:Umrli leta 1958]]		[[Kategorija:Umrli leta 1958]]
	[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]		[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]

Predloga:Columns-list/dok

2026-06-01T19:01:31Z

posodobitev

Prikaži spremembe

Odprto prvenstvo ZDA 2017 - mešane dvojice

2026-06-01T18:57:38Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:57, 1. junij 2026
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Jamie Murray]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Jamie Murray]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|SUI}} '''[[Martina Hingis]] / {{ikonazastave\|GBR}} [[Jamie Murray]] (prvaka)'''		# {{ikonazastave\|SUI}} '''[[Martina Hingis]] / {{ikonazastave\|GBR}} [[Jamie Murray]] (prvaka)'''
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(prvi krog)''		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(prvi krog)''

Odprto prvenstvo ZDA 2016 - mešane dvojice

2026-06-01T18:57:29Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:57, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Laura Siegemund]] in [[Mate Pavić]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Laura Siegemund]] in [[Mate Pavić]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(drugi krog)		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(drugi krog)
	# {{ikonazastave\|KAZ}} [[Jaroslava Švedova]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(četrtfinale)		# {{ikonazastave\|KAZ}} [[Jaroslava Švedova]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(četrtfinale)

Odprto prvenstvo ZDA 2015 - mešane dvojice

2026-06-01T18:57:21Z

Postavljeni igralci

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:57, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Leander Paes]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Leander Paes]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(prvi krog)		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(prvi krog)
	# {{ikonazastave\|TPE}} [[Chan Yung-jan]] / {{ikonazastave\|IND}} [[Rohan Bopanna]] ''(polfinale)		# {{ikonazastave\|TPE}} [[Chan Yung-jan]] / {{ikonazastave\|IND}} [[Rohan Bopanna]] ''(polfinale)

Odprto prvenstvo ZDA 2014 - mešane dvojice

2026-06-01T18:57:01Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:57, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Sania Mirza]] in [[Bruno Soares]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Sania Mirza]] in [[Bruno Soares]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|IND}} '''[[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] (prvaka)'''		# {{ikonazastave\|IND}} '''[[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] (prvaka)'''
	# {{ikonazastave\|CZE}} [[Andrea Hlaváčková]] / {{ikonazastave\|AUT}} [[Alexander Peya]] ''(drugi krog)		# {{ikonazastave\|CZE}} [[Andrea Hlaváčková]] / {{ikonazastave\|AUT}} [[Alexander Peya]] ''(drugi krog)

Odprto prvenstvo Francije 2018 - mešane dvojice

2026-06-01T18:56:52Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:56, 1. junij 2026
Vrstica 9:		Vrstica 9:
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Latiša Čan]] in [[Ivan Dodig]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Latiša Čan]] in [[Ivan Dodig]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.

	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{flagicon\|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]] / {{flagicon\|CRO}} [[Mate Pavić]] ''(finale)''		# {{flagicon\|CAN}} [[Gabriela Dabrowski]] / {{flagicon\|CRO}} [[Mate Pavić]] ''(finale)''
	# {{flagicon\|TPE}} '''[[Latiša Čan]] / {{flagicon\|CRO}} [[Ivan Dodig]] (prvaka)'''		# {{flagicon\|TPE}} '''[[Latiša Čan]] / {{flagicon\|CRO}} [[Ivan Dodig]] (prvaka)'''

Odprto prvenstvo Francije 2017 - mešane dvojice

2026-06-01T18:56:29Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:56, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Gabriela Dabrowski]] in [[Rohan Bopanna]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Gabriela Dabrowski]] in [[Rohan Bopanna]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|TPE}} [[Chan Yung-jan]] / {{ikonazastave\|AUS}} [[John Peers]] ''(prvi krog)		# {{ikonazastave\|TPE}} [[Chan Yung-jan]] / {{ikonazastave\|AUS}} [[John Peers]] ''(prvi krog)
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(četrtfinale)		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(četrtfinale)

Odprto prvenstvo Francije 2016 - mešane dvojice

2026-06-01T18:56:21Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:56, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Leander Paes]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Leander Paes]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|TPE}} [[Chan Hao-ching]] / {{ikonazastave\|GBR}} [[Jamie Murray]] ''(četrtfinale)		# {{ikonazastave\|TPE}} [[Chan Hao-ching]] / {{ikonazastave\|GBR}} [[Jamie Murray]] ''(četrtfinale)
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(finale)		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(finale)

Odprto prvenstvo Francije 2015 - mešane dvojice

2026-06-01T18:56:11Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:56, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Bethanie Mattek-Sands]] in [[Mike Bryan]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Bethanie Mattek-Sands]] in [[Mike Bryan]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(prvi krog)		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(prvi krog)
	# {{ikonazastave\|USA}} '''[[Bethanie Mattek-Sands]] / {{ikonazastave\|USA}} [[Mike Bryan]] (prvaka)		# {{ikonazastave\|USA}} '''[[Bethanie Mattek-Sands]] / {{ikonazastave\|USA}} [[Mike Bryan]] (prvaka)

Odprto prvenstvo Avstralije 2016 - mešane dvojice

2026-06-01T18:55:47Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:55, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Jelena Vesnina]] in [[Bruno Soares]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Jelena Vesnina]] in [[Bruno Soares]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(polfinale)		# {{ikonazastave\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{ikonazastave\|CRO}} [[Ivan Dodig]] ''(polfinale)
	# {{ikonazastave\|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]] / {{ikonazastave\|USA}} [[Bob Bryan]] ''(četrtfinale)		# {{ikonazastave\|USA}} [[Bethanie Mattek-Sands]] / {{ikonazastave\|USA}} [[Bob Bryan]] ''(četrtfinale)

Odprto prvenstvo Avstralije 2015 - mešane dvojice

2026-06-01T18:55:38Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:55, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Leander Paes]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Martina Hingis]] in [[Leander Paes]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{flagicon\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{flagicon\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(polfinale)		# {{flagicon\|IND}} [[Sania Mirza]] / {{flagicon\|BRA}} [[Bruno Soares]] ''(polfinale)
	# {{flagicon\|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] / {{flagicon\|BRA}} [[Marcelo Melo]] ''(četrtfinale)		# {{flagicon\|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] / {{flagicon\|BRA}} [[Marcelo Melo]] ''(četrtfinale)

Odprto prvenstvo Anglije 2014 - mešane dvojice

2026-06-01T18:55:28Z

Postavljeni igralci: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:55, 1. junij 2026
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	== Postavljeni igralci ==		== Postavljeni igralci ==
	:Seznam postavljenih igralcev. [[Nenad Zimonjić]] in [[Samantha Stosur]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.		:Seznam postavljenih igralcev. [[Nenad Zimonjić]] in [[Samantha Stosur]] sta postala prvaka, za ostale je v oklepaju navedeno kdaj so izpadli.
	{{columns-list\|2\|		{{columns-list\|
	# {{flagicon\|USA}} [[Mike Bryan]] / {{flagicon\|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] ''(drugi krog)		# {{flagicon\|USA}} [[Mike Bryan]] / {{flagicon\|SLO}} [[Katarina Srebotnik]] ''(drugi krog)
	# {{flagicon\|USA}} [[Bob Bryan]] / {{flagicon\|CZE}} [[Květa Peschke]] ''(tretji krog)		# {{flagicon\|USA}} [[Bob Bryan]] / {{flagicon\|CZE}} [[Květa Peschke]] ''(tretji krog)

Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2016

2026-06-01T18:55:07Z

Sodelujoče države: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:55, 1. junij 2026
Vrstica 202:		Vrstica 202:

	==Sodelujoče države==		==Sodelujoče države==
	{{columns-list\|4\|		{{columns-list\|
	*{{AFG}} (1)		*{{AFG}} (1)
	*{{ALB}} (1)		*{{ALB}} (1)

Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2012

2026-06-01T18:54:54Z

Sodelujoče države: {{columns-list|

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:54, 1. junij 2026
Vrstica 202:		Vrstica 202:

	==Sodelujoče države==		==Sodelujoče države==
	{{columns-list\|4\|		{{columns-list\|
	*{{AFG}} (1)		*{{AFG}} (1)
	*{{ALB}} (2)		*{{ALB}} (2)

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:46, 1. junij 2026
Vrstica 1:		Vrstica 1:
			{{Statično številčenje vrstic}}
	{{Sticky header}}		{{Sticky header}}
	{\| class="wikitable sortable sticky-header" style="text-align:center;" width=100%		{\| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center;" width=100%
	! width=1% \| #
	! width=5% \| Slika		! width=5% \| Slika
	! width=15% \| Ime		! width=15% \| Ime
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	! width=16% \| Služba		! width=16% \| Služba
	! width=16% \| Pokopan		! width=16% \| Pokopan
	! width=25% \| <small>[[Božji služabnik]], [[Častitljivi Božji služabnik\|Častitljivi]],<br>[[Beatifikacija\|Blaženi]], [[Svetnik]]</small>		! width=25% colspan=2 \| <small>[[Božji služabnik]], [[Častitljivi Božji služabnik\|Častitljivi]],<br>[[Beatifikacija\|Blaženi]], [[Svetnik]]</small>
	! width=7% \| [[God]]<noinclude>		! width=7% \| [[God]]<noinclude>

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:46, 1. junij 2026
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	\| rowspan=4 \| {{{1\|}}}		\| rowspan=4 \| {{{1\|}}}
	\| rowspan=4 \| {{{ime\|}}}		\| rowspan=4 \| {{{ime\|}}}
	\| rowspan=4 \| {{{rojen\|}}}<br><br>{{{umrl\|}}}		\| rowspan=4 \| {{{rojen\|}}}{{#if: {{{umrl\|}}} \| <br><br>{{{umrl\|}}} }}
	{{#ifeq: {{{služba\|}}}		{{#ifeq: {{{služba\|}}}
	\| zgoraj		\| zgoraj
Vrstica 31:		Vrstica 31:
	{{!}} rowspan=4 {{!}} {{{god\|}}}		{{!}} rowspan=4 {{!}} {{{god\|}}}
	{{!}}- class="static-row-header"		{{!}}- class="static-row-header"
	{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| [[~~častitljivi~~ Božji služabnik\|<span style="color:#808080;">čs</span>]] }}		{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| [[Častitljivi Božji služabnik\|<span style="color:#808080;">čs</span>]] }}
	{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| {{{čs\|}}} \|   }}		{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{čs\|}}} \| {{{čs\|}}} \|   }}
	{{!}}- class="static-row-header"		{{!}}- class="static-row-header"
	{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| [[~~blaženi~~\|<span style="color:#808080;">bl</span>]] }}		{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| [[Blaženi\|<span style="color:#808080;">bl</span>]] }}
	{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| {{{bl\|}}} \|   }}		{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{bl\|}}} \| {{{bl\|}}} \|   }}
	{{!}}- class="static-row-header"		{{!}}- class="static-row-header"
	{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| [[~~svetnik~~\|<span style="color:#808080;">sv</span>]] }}		{{!}} style="text-align:left;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| [[Svetnik\|<span style="color:#808080;">sv</span>]] }}
	{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| {{{sv\|}}} \|   }}		{{!}} style="text-align:left; border-left-style:hidden; padding-left:15px;" {{!}} {{#if: {{{sv\|}}} \| {{{sv\|}}} \|   }}
	}}<noinclude>		}}<noinclude>

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:37, 1. junij 2026
Vrstica 36:		Vrstica 36:
	'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr\|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA\|sh\|ʋûːk drâʃkoʋitɕ\|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi\|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].		'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr\|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA\|sh\|ʋûːk drâʃkoʋitɕ\|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi\|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]].

	Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu\|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo\|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije \|Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika\|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak\|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja ~~[[Srbsko~~ ~~gibanje obnove\|Srbskega~~ gibanja ~~obnove]]~~ (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora\|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija\|Srbije]] od 2004 do 2007.		Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu\|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo\|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije \|Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika\|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak\|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora\|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija\|Srbije]] od 2004 do 2007.

	Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref>		Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web\|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk\|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk\|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija\|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović\|place=Београд/Beograd\|language=sr\|date=2024\|accessdate=18. maj 2026}}</ref>

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:07, 1. junij 2026
Vrstica 88:		Vrstica 88:
	\| {{u\|Octopus}}		\| {{u\|Octopus}}
	\|		\|
	* {{ikonazastave\|Armenija}} [[Erevanski kanat]]		* {{ikonazastave\|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30)
	* {{ikonazastave\|Baškortostan}} [[Irendek]]		* {{ikonazastave\|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1)
	* {{ikonazastave\|Bolgarija}} [[Peltast]]		* {{ikonazastave\|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15)
	* {{ikonazastave\|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]		* {{ikonazastave\|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10)
	* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg\|24px]] [[Čečeni]]		* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg\|24px]] [[Čečeni]] (1448/10)
	* {{ikonazastave\|Dagestan}} [[Narin-kala]]		* {{ikonazastave\|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5)
	* {{ikonazastave\|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]		* {{ikonazastave\|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1)
	* {{ikonazastave\|Kazahstan}}{{ikonazastave\|Rusija}} [[Lama Dordži]]		* {{ikonazastave\|Kazahstan}}{{ikonazastave\|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1)
	* {{ikonazastave\|Turčija}} [[Alaca Höyük]]		* {{ikonazastave\|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10)
	* {{ikonazastave\|Kazahstan}} [[Davači]]		* {{ikonazastave\|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5)
	* {{ikonazastave\|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg\|13px]]		* {{ikonazastave\|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg\|13px]] (4575/45+3)
	* {{ikonazastave\|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]		* {{ikonazastave\|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20)
	* {{ikonazastave\|Tatarstan}} [[Ašli]]		* {{ikonazastave\|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5)
	* [[Slika:Flag of Western Armenia.png\|24px]] [[Zahodna Armenija]]		* [[Slika:Flag of Western Armenia.png\|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10)
	* {{ikonazastave slika\|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]		* {{ikonazastave slika\|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25)
	* {{ikonazastave\|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg\|13px]]		* {{ikonazastave\|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg\|13px]] (5351/50+3)
	* {{ikonazastave\|Avstrija}}{{ikonazastave slika\|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]		* {{ikonazastave\|Avstrija}}{{ikonazastave slika\|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
	* {{ikonazastave\|Romunija}}{{ikonazastave\|Madžarska}} [[Sekeli]]		* {{ikonazastave\|Romunija}}{{ikonazastave\|Madžarska}} [[Sekeli]]